»Priti, videti, uspeti. Ali pa samo priti in videti. Ali samo priti in ne videti, ne uspeti. Riba je zadeta, je ranjena ali mrtva, nikakor je ne smem zapustiti. To ribo bi rad imel. To ribo in magari nobene druge več.«
»Priti, videti, uspeti. Ali pa samo priti in videti. Ali samo priti in ne videti, ne uspeti. Riba je zadeta, je ranjena ali mrtva, nikakor je ne smem zapustiti. To ribo bi rad imel. To ribo in magari nobene druge več.«
»Priti, videti, uspeti. Ali pa samo priti in videti. Ali samo priti in ne videti, ne uspeti. Riba je zadeta, je ranjena ali mrtva, nikakor je ne smem zapustiti. To ribo bi rad imel. To ribo in magari nobene druge več.«
»Zamisel, da sodelujete na predsedniški novinarski konferenci, ki jo pokriva televizija, je ta, da vas pokažejo na televiziji. Tako vas vidijo člani vaše družine, prav tako pa tudi šefi doma. Najboljši način za to je, da postavite vprašanje, če se da čim daljše, da se kamera ustavi na vas in ne na predsedniku.«
»ta knjiga ni tista, ki sem jo hotel napisati, hotel sem napisati knjigo za mladino. Ampak ko sem začel pisati, je vse skupaj zavilo v drugo smer. Postala je knjiga za mlade odrasle ljudi, kjer nastopajo mladi odrasli ljudi, in v esenco mojega pisanja o morju in otokih.«
»ima posebno mehkobo in taka so bila tudi snemanja s Sebastianom, ki mu v romanu omenjeni kraji in morje še zdaleč niso tuji. Snemanja so zaznamovala še Sebastianova kritičnost in natančnost do lastne interpretacije, zaradi česar utegneš včasih celo podvomiti o sebi. Njegova vedrina, predanost projektu, njegov notranji svet in občutek, da imamo med snemanjem neskončno časa – kar prinaša s seboj kot človek in kot igralec – je naredilo snemanja zelo izpolnjujoča in obenem mirna.«
»Ta knjiga ni tista, ki sem jo hotel napisat, hotel sem napisat knjigo za mladino. Ampak ko sem začel pisat, je vse skupaj zavilo v drugo smer. Postala je knjiga za mlade odrasle ljudi, kjer nastopajo mladi odrasli ljudje, in v esenco mojega pisanja o morju in otokih.«
»Roman Mateta Dolenca ima posebno mehkobo in taka so bila tudi snemanja s Sebastianom, ki mu v romanu omenjeni kraji in morje še zdaleč niso tuji. Snemanja so zaznamovala še Sebastianova kritičnost in natančnost do lastne interpretacije, zaradi česar utegneš včasih celo podvomiti vase. Njegova vedrina, predanost projektu, njegov notranji svet in občutek, da imamo med snemanjem neskončno časa - kar prinaša s seboj kot človek in kot igralec - je naredilo snemanja zelo izpolnjujoča in obenem mirna.«